Domov Diete Zdrava dieta – jedilnik

Zdrava dieta – jedilnik

zdravadieta

Ob današnji obsedenosti z vitkostjo in ob poplavi različnih diet, ki obljubljajo čudežne rezultate že po nekaj dneh, je verjetno še najpomembneje vedeti, kakšna je zdrava dieta in kako izgleda takšen jedilnik. Le zdrava dieta in uravnotežen način prehranjevanja bosta namreč dala dolgotrajne in učinkovite rezultate ter bosta hkrati poskrbela za vaše psiho-fizično zdravje ter dobro počutje.

Zdrava dieta najprej ne pomeni le kaj naj pojemo, temveč tudi kdaj in kolikokrat naj se prehranjujemo. V prvi vrsti je tako pomembno, da jemo petkrat dnevno in sicer približno na vsake tri ure. To pomeni, da v naše telo vnašamo enakomerne količine hrane, ki se tudi enakomerno porabljajo. Seveda tak način prehranjevanja zahteva kar nekaj časa za pripravo hrane in njeno zaužitje. Toda imamo samo eno telo in življenje in pametno ga je začeti negovati pravi čas. Seveda je jasno, da lahko brez hrane zdržimo po glavnih obrokih (zajtrk, kosilo, večerja) nekoliko dlje kakor po vmesnih malicah. Važno je, da si časovno obroke prilagajamo tako, da preprosto poslušamo svoje telo. Pomembno je torej, da telo enakomerno dobiva vnose hrane, s tem pa tudi uravnavamo svoj metabolizem in pospešujemo porabo kalorij. Telo poleg tega ne potrebuje velikega vnosa sladkorjev, medtem ko je pomembno, da mu zagotovimo dovolj beljakovinskih kalorij, ki se ne skladiščijo v zaloge, ampak so potrebne za normalno delovanje organov in telesa.

Jedilnik zdrave diete bi lahko izgledal takole:

Dan 1

Zajtrk: polnozrnati prepečenec ali kruh, skuta, sadje
Malica: jogurt ali sadje
Kosilo: mesna enolončnica z veliko zelenjave, žličniki in zgoščena z ovsenimi kosmiči
Malica: jogurt ali sadje ali skuta
Večerja: zelena solata, trdo kuhano jajce, jogurtov preliv

Dan 2

Zajtrk: polnozrnat kruh, pusta šunka, paradižnik, kumara
Malica: lahka skuta
Kosilo: piščančji zrezek, polnozrnat riž skleda solate ali zelenjavna priloga
Malica: jogurt ali skuta ali sadje
Večerja: solata in zrezek

Dan 3

Zajtrk: dva ali tri polnozrnata prepečenca, sadež, mehko kuhano jajce
Malica: jogurt ali sadje
Kosilo: za dlan velik kos mesa, za pest veliko dobrih ogljikovih hidratov in veliko zelenjave
Malica: jogurt ali sadje ali kak orešek
Večerja: kislo zelje, pol hrenovke

Dan 4

Zajtrk: polnozrnat toast, polmastni topljeni sir, sadež
Malica: jogurt ali sadje
Kosilo: fižolova juha z polnozrnatimi makaroni
Malica: sladica – dve žlici puste skute, prelite s sadnim jogurtom
Večerja: 1/2 hrenovke in zeljna solata

Dan 5

Zajtrk: delno posneto mleko, ovseni kosmiči, sadje
Malica: jogurt ali sadje
Kosilo: integralne testenine, zelenjavna polivka
Malica: jogurt ali skuta
Večerja: solata, tuna, jogurtov preliv

Pri vsem tem je pomembno, da pri kosilu skušamo zaužiti čim manj ogljikovih hidratov ter da skušamo svoj jedilnik narediti čim bolj raznovrsten, saj se nam v nasprotnem primeru enolična hrana lahko kaj hitro začne upirati. Poleg tega je dobro vedeti, da traja kar 15 do 20 minut preden naši signali dobijo iz želodca signal, da smo siti. To pomeni, da je ključnega pomena, da se prehranjujemo počasi, hrano pa dobro prežvečimo. Presnova se namreč začne že v ustih. Basanje s hrano v naglici tako naredi veliko škodo in povzroča prevelike obremenitve za naše prebavne organe. Poleg tega so ljudje, ki jedo v naglici in si hrano kar zbašejo v usta, vselej lačni, nikoli do sitega nahranjeni in imajo povečini tudi težave s prekomerno telesno težo.

T. G.