Maščoba - Resnica o maščobi in hujšanju

Resnica o maščobi in hujšanju

pomfri_mascobe

Zgodovinsko se je maščobo povezovalo z obiljem, radoživostjo, klenostjo, plodnostjo in očitnim uspehom. Sveto pismo opisuje maščobo kot najbolj cenjen del živalskega mesa. Uporabljali so jo celo pri žgalnih daritvah. Danes je maščoba popolnoma razvrednotena in kaže izključno slabšalni pomen, saj se povezuje z lenobo, nemarnostjo, v skrajnem primeru pohlepom in požrešnostjo. Dejstvo za vsem tem pa je, da smo biološko programirani, da uživamo v okusu maščob. Naše telo se namreč vsakega obroka loti, kot da je naš zadnji in odvečno maščobo shrani za kasneje. Gre torej za ironijo, saj nas človekov lastni biološki program vodi v debelost, bolezen našega časa.

V davnini je bila maščoba tako redka in hkrati tako zelo koristna, da so naše jezične brbončice razvile poželenje po njej in tistih delih živali, ki vsebujejo največ maščevja. Naši predniki so tedaj uživali večinoma hrano rastlinskega izvora, bistveno redkeje pa živalsko meso. Današnja hrana vsebuje veliko več maščob. Samo v preteklem stoletju smo skoraj podvojili količino maščob v svoji prehrani – od 20% kalorij leta 1910 do današnjih 35%. Večina strokovnjakov pa je enotnih v tem, da naj bi naša telesa pridobila približno 20% kalorij iz maščob.

Telo odvečno maščobo shrani zato, da bi jo kasneje po potrebi pretvorilo nazaj v energijo, le da se to dandanes zgodi le poredko. Razlogi so sledeči:

  1. Telo sprva porabi lahko dostopne zaloge ogljikovih hidratov.
  2. Mnogo pred porabljeno zalogo maščob nas telo opozori na lakoto in s tem ukaže, da si poiščemo hrano.
  3. Lahko dostopna hrana, ki je večinoma na dosegu hladilnika, povzroči, da se naša presnova stabilizira na višji ravni zaloge maščevja.

Maščoba je glavni krivec za rejenje; en sam gram maščobe proizvede devet kalorij. Nadalje maščoba ne nasiti, temveč zapeljuje k nadaljnjemu uživanju maščobe, ker je okusna. Vsak gram, ki ga ne pokurimo, se uskladišči v telesu; vidno na trebuhu ali bokih, nevidno pa na notranjih stenah žil, ki sčasoma privede do različnih zapletov srčno-žilnega sistema, najpomembnejša sta dva – srčni infarkt in možganska kap. Prav tako maščoba z leti oropa tudi posameznikove intelektualne zmogljivosti. Kopiči se namreč na stikih med živčnimi celicami in upočasnjuje prenos živčnih signalov.

Maščoba, včasih domena uspešnih in bogatih, danes simbolizira lenobnost, predvsem pa bolezen.

Naše telo, zaradi izobilja maščobe v sodobni prehrani, slednje kopiči in kopiči… Če izvzamemo še dejstvo, da je postmoderni človek dejansko manj telesno (in bolj intelektualno) aktiven je končno napočil čas za naslednjo stopnjo človeške evolucije; možnosti sta dve – zmanjšano poželenje po maščobi ali razvoj sposobnosti večjega izločanja maščob.     

Jeti

Obvestilo
Zavrnili ste piškotke za napredno oglaševanje oziroma piškote družbenih omrežij ter spletne analitike, zato vam je onemogočen dostop do spletne strani. Piškotki nam omogočajo, da so vsebine za vas brezplačne.

Potrdite piškotke in si zagotovite neomejen dostop.
Nujno potrebni piškotki za delovanje spletne strani