Danes ob besedi čokolada marsikdo pomisli na odvečne kilograme, mozolje in pregreho, pa vendar se ji marsikdo ne more upreti. Dobra novica je, da vse le ni tako črno. Nasprotno, čokolada je celo zdrava in blagodejno vpliva na počutje.
Nekoč pred davnimi časi…
Zgodovina čokolade sega več kot tri tisoč let nazaj, ko so starodavne civilizacije v Srednji Ameriki kultivirale drevo, iz katerega danes pridobivamo čokolado. Poimenovale so ga kakavovo drevo (cacahuaquchtl). Verjeli so, da drevo pripada bogovom in da so njegovi stroki božji dar. Čokolado so sprva bolj pili kot jedli, zato so jo Azteki in Maji poimenovali xocolatl, kar pomeni grenka voda. V Evropo se je čokolada razširila 17.stoletja s Španskimi pohodi. V 18.stoletju pa je švedski botanik Carel Linne prvi nadel botanično ime kakavovemu drevesu, ki ga je poimenoval theobroma cacao, kar je izpeljano iz grščine in pomeni pijača bogov. Da je bila čokolada res božji dar in izredno cenjena pričajo tudi podatki, da je sprva niso uporabljali le kot živilo, pač pa so s kakavovimi zrni plačevali tudi storitve in jih menjali za vrednejše blago. Srednjeameriška ljudstva so verjela, da čokoladni napitek pomaga pri premagovanju utrujenosti, prebavnih težav in deluje kot afrodizijak.
Danes se vedno bolj priznava ideologija starodavnih ljudstev, ki čokoladi pripisuje božanskost in pozitivne vplive na telo. Vendar vse v mejah normale. Dejstvo je, da je danes čokolada industrijsko pridelana, z dodanimi različnimi sestavinami, sredstvi in aditivi in ni tako nedolžna kot grenka voda Majev in Aztekov. Veliko pozitivnih učinkov se z obdelavo zmanjša ali celo uniči. Največ zdravilnih snovi ohrani kakav v temni čokoladi.
Argumenti ZA čokolado:
- Visok delež flavonoidov v čokoladi ugodno vpliva na srce in ožilje. Flavonoidi so vodotopni antioksidanti, ki preprečujejo oksidacijo škodljivega LDL–holesterola, zmanjšujejo zlepljenje krvnih ploščic in ishemične poškodbe srca, do katerih pride zaradi pomankanja kisika.
- Čokolada povzroči izločanje endorfinov-hormonov sreče, ki povzročajo občutek prijetnosti, zmanjšujejo občutek bolečine in delujejo kot naravna droga. Največ endorfinov se sprošča med seksom, sledijo mu telesna vadba, poslušanje glasbe, uživanje čokolade in čilija! Zato čokolada sodi pod psihoaktivno hrano.
- Čokolada spodbuja tvorbo in aktivnost feniletilamina, ki ga poznamo kot ljubezensko kemikalijo. Ta se namreč pretvarja v dopamin, ki med drugim veča poželenje in spolno moč. Zato je čokolada že od nekdaj znana kot naravni afrodizijak.
- Kakavov prah ima visoko vsebnost magnezija, ki blagodejno vpliva na delovanje srčne mišice, zmanjšuje možnost nastanka krvnih strdkov in srčne kapi. Polek tega sprošča mišičevje, pomaga zmanjševati menstrualne krče, pomaga pri gradnji kosti in poveuje alkalnost telesa.
- Čokolada vsebuje tudi številne naravne sestavine, ki delujejo kot anti-depresivi. Eden izmed njih je Triptofan, ki je nujno potrebna aminokislina in deluje kot naravni relaksant, zmanjšuje napetost in depresijo.
V vsaki stvari je nekaj dobrega. Ob čokoladi to dobroto okusimo, vonjamo, otipamo, začutimo, če pa pozabimo da je manj več, pa v kakšnem dodatnem kilogramčku tudi vidimo. Vendar pa se v pravšnji meri lahko brez slabe vesti predamo užitkom, ki jih nudi čokolada in uživamo v sladkem trenutku.
Nika C.
