Domov Diete Dieta brez ogljikovih hidratov

Dieta brez ogljikovih hidratov

carbs

Moderen način življenja, neurejene prehranjevalne navade, telesna neaktivnost, zdravstvene težave, nezadovoljstvo z lastnim videzom eni so od dejavnikov, ki spodbujajo popularnost diet. Po definiciji dieta je posebno prepisana hrana ali režim življenja, ki nam ga prepiše zdravnik ali pa se zanj odločimo kar sami. Da bi postali bolj privlačni, vitkejši, izgubili odvečne kilograme ali pa preprečili razvoj bolezni in s tem izboljšali kakovost življenja, ljudje sledijo dietnim režimom. Ko gre za hujšanje, dolgoročni rezultati niso vedno zadovoljujoči oziroma kmalu po končani dieti izgubljeni kilogrami se spet vrnejo.

Diete vzbujajo veliko pozornosti. Knjige, časopisi, revije in internetne strani prinašajo kupček informacij o različnih dietah in njihovih režimih. Na izbiro imamo veliko število diet. Ene zagovarjajo vnos določenih snovi, druge omejujejo določena makrohranila, tretje poudarjajo uživanje enega ali več specifičnih živil, naslednje pa se bolj osredotočajo na različne strategije. S takšno veliko ponudbo izbira ni lahka, saj vsaka dieta ima svoje prednosti in slabosti.

Precej popularnosti je pridobila dieta brez ogljikovih hidratov, saj obljublja zanesljivo izgubo odvečnih kilogramov. Temelji na predpostavki, da s prenehanjem vnosa ogljikovih hidratov v organizem telo začne hitreje topiti maščobo. Ni treba šteti kalorije in je dovoljeno dnevno večkratno uživanje hrane. Poudarek je na kombiniranju manj kaloričnih živil. Pri tem pa so ogljikovi hidrati prepovedani, saj tudi najmanjši košček naj bi prekinil topitev maščobe. Prepovedana je testenina, riž, krompir, moka, fižol, hrenovke, mleko in mlečni izdelki, sladkarije, sladkor, sladoled, sadje, grah, kikiriki, lešniki, mandlji, leča, kruhove drobtine, različni slani in sladki prigrizki.

Na splošno so mnenja glede uživanja ogljikovih hidratov deljena. Ogljikovi hidrati so pomembni, saj za telo predstavljajo vir energije. Zaradi njihovega pomanjkanja smo lahko utrujeni in brez energije. Vsak dan organizem potrebuje približno 5-7 g ogljikovih hidratov na kilogram telesne mase.

Poznamo tri skupine ogljikovih hidratov:

  • enostavne, ki jih poznamo tudi kot sladkor,
  • kompleksne ali sestavljene, znane tudi kot škrob,
  • vlaknine (v to skupino spadajo sadje, zelenjava in stročnice).

Enostavni in kompleksni ogljikovi hidrati dajejo energijo, vlaknina pa skrbijo za delovanje črevesja in uravnavanje maščobe v krvi. Enostavne ogljikove hidrate (npr. sladkor) je priporočljivo omejeno uživati. Kombinacija vlaknin in kompleksnih ogljikovih hidratov, posebej tistih, ki so pridobljeni iz polnozrnatih izdelkov, pa je zdrava.

Kot pomanjkljivost diete brez ogljikovih hidratov nekateri navajajo dejstvo, da prepoveduje uživanje kateregakoli sadja. Vsako sadje vsebuje enostavne ogljikove hidrate, toda z uživanjem sadja pridobivamo vitamine. Izgubo vitaminov in mineralov naj bi nadomestili z vitaminskimi dodatki, ki jih moramo uživati od začetka diete. Dieta ni primerna za športnike, saj močna fizična aktivnost zahteva veliko energije, ki je telo ne more hitro pridobiti iz masnega tkiva.

Po nekaterih mnenjih neomejeni vnos proteinov in hkratna prepoved ogljikovih hidratov naj bi imela določene posledice. Večinoma v zgodnjih fazah diete zaradi nizke ravni energije, ki je posledica zmanjševanja ogljikovih hidratov, se lahko pojavi slabost in vrtoglavica. Ko pa se telo prilagodi na nov način prehranjevanja, naj bi prišlo do povečanja energije. Stranske pojave diete naj bi bilo možno med drugim zmanjšati z zadostno količino spanja v začetni fazi. Po drugem mesecu je dieto priporočljivo za kak mesec prekiniti in tako omogočiti telesu, da se opomore.

Obstaja več diet, ki zagovarjajo manjši vnos ali prepoved ogljikovih hidratov. Po nekaterih mnenjih popularnost teh diet naj bi bila v hitrih rezultatih in dejstvu, da nekatere dovoljujejo določena živila (npr. meso) v velikih količinah.

Ne glede na popularnost določene diete moramo biti previdni pri izbiri in se posvetovati z zdravnikom.