Prednosti in slabosti beljakovinske diete
Proteinska (beljakovinska) dieta je tista, pri kateri v povečani količini uživamo živila z visokim deležem beljakovin – to so meso, ribe, jajca, nekatere stročnice, proteinski napitki ter različna semena. Izogibamo se predvsem sladkorjem in kompleksnim ogljikovim hidratom, lahko pa zaužijemo nekaj maščob. Sprejemljiva je zelenjava z visokim deležem vode, saj ta ne vpliva znatno na količino zaužitih ogljikovih hidratov. Bistvo takega načina prehranjevanja je hitra izguba kilogramov, vendar pa ne smemo pozabiti, da je sprememba na tehtnici delno pogojena tudi z odvajanjem velikih količin vode. Spominja na South Beach dieto, ki je podobna mediteranskemu tipu prehranjevanja – za hujšanje je odlična morska hrana, ribe in veliko nizko kalorične in sveže zelenjave. Priporočeno je pitje zadostnih količin vode, da je hidracija telesa dobra.
In kaj se pri takšni dieti dogaja s telesno presnovo?
Beljakovine so telesu nujno potrebno hranilo, ki ima v organizmu predvsem gradbeno funkcijo. Iz proteinskih enot sestavljajo hormone, mišice in posamezne celične strukture, da se naše telo lahko obnavlja, raste in se razvija. Največje potrebe po proteinih imamo v otroštvu in v starosti, veliko pa jih morajo zaužiti tudi športniki, da lažje ohranjajo mišično maso. Ne glede na metabolizem vsakega posameznika so beljakovine tiste, ki nam omogočajo, da vzdržujemo količino mišic in da imamo vedno dovolj gradnikov za rast in razvoj naših celic. Pogojno lahko iz njih črpamo tudi energijo za gibanje, ko ni na voljo zadostne količine ogljikovih hidratov, ki so primarni energijski vir. Pri beljakovinski dieti zato telo začne uporabljati zaloge goriva iz maščobnih oblog, ki se vztrajno zmanjšujejo, medtem ko zadosten vnos proteinov ohranja naše telo nepoškodovano.
Skrajna oblika beljakovinske diete je t.i. ketonska dieta, ki je praktično brez ogljikovih hidratov (do 20 gramov na dan). Po nekaj dneh prehrane, ki temelji zgolj na beljakovinah in maščobah, telo spremeni presnovo do te mere, da upočasni nekatere metabolne poti, pri čemer se v jetrih poviša koncentracija ketonskih teles (pravimo, da je telo v ketozi), ki nadomestijo primaren vir energije – glukozo. Tak način prehranjevanja uporabljajo predvsem bodybuilderji pred tekmovanji, saj se tako znebijo ‘poslednjih’ oblog maščobe in so zato bolj definiranih postav.
Trajanje beljakovinske diete je odvisno predvsem od količine ogljikovih hidratov v obliki zelenjave, ki jo zaužijemo ob pretežno proteinskih živilih. Več kot jih je, bolj nas obroki hrane nasitijo in več proste energije imamo na voljo za vsakodnevne aktivnosti. Če je ogljikovih hidratov premalo, se hitro začnemo soočati z neprestano lakoto, pomanjkanjem energije, utrujenostjo, padanjem koncentracije, možne pa so tudi težave z delovanjem ledvic, saj se pri presnovi beljakovin tvori veliko odpadnih produktov, ki se jih je potrebno znebiti iz telesa z urinom. Najbolje je, če takšna dieta ne traja dlje kot nekaj dni do največ dveh tednov, pri prehodu na normalen način prehranjevanja pa ogljikove hidrate in predvsem škrobna živila uvajamo počasi. Naš jedilnik naj vsebuje približno enaki količini beljakovin in ogljikovih hidratov, preproste sladkorje pa predvsem ob povečani telesni aktivnosti.
